Spoštovanje pravic državljanov 

Vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic EU, je samodejno tudi državljan Evropske unije.

Državljanstvo EU prinaša državljanom določene pravice. Te pravice so navedene v členih 18 do 25 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Državljani EU uživajo naslednje pravice:

  • pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;
  • pravico do nediskriminacije na podlagi državljanstva;
  • pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament ne glede na to, v kateri državi članici bivajo; in
  • pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice, kadar so na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva. Diplomatski in konzularni organi morajo v teh primerih vse državljane EU obravnavati tako, kot bi obravnavali svoje državljane.

Pravica do peticije

Državljani EU imajo tudi pravico nasloviti peticije na Evropski parlament.

Te peticije morajo neposredno zadevati državljane ter vprašanja, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije. Peticije lahko vložijo posamezniki samostojno ali skupaj z drugimi upravičenci.

Ta pravica je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (člen 44).

Državljani EU niso edini, ki uživajo to pravico: vsi, ki živijo v EU, lahko naslovijo peticije na Evropski parlament.

Te peticije prejme Odbor Evropskega parlamenta za peticije, ki jih nato obravnava.

Pravica do pritožbe zoper nepravilnosti

Državljani EU imajo pravico, da pozovejo evropskega varuha človekovih pravic, naj preišče primere nepravilnosti v delovanju institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije.

Tudi v tem primeru državljani EU niso edini, ki so upravičeni do te pravice: vsi, ki živijo v EU, lahko pozovejo varuha človekovih pravic, naj preuči njihovo zadevo.

Evropska državljanska pobuda

Državljani EU lahko tudi sodelujejo pri evropskih državljanskih pobudah.

Z državljansko pobudo, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU pozove Evropsko komisijo, naj oblikuje zakonodajni predlog. Komisija mora nato preveriti, ali se predlog nanaša na zadevo, ki spada v njeno pristojnost.