a 9-a legislatură Tanja FAJON

Ali veste, da je v tem trenutku v državah EU v kletkah zaprtih skoraj toliko živali, kolikor ima EU prebivalcev? Da so trpinčene zaradi pomanjkanja prostora, prisiljenega hranjenja in jim je onemogočeno naravno obnašanje?
Vsako leto:
je v kletkah vzgojenih 120 milijonov zajcev ter od 350 milijonov kokoši nesnic;
11 milijonov svinj povrže in doji mladičke v kletki;
40 milijonov gosi in rac v kletkah trpi prekomerno hranjenje zaradi izdelave paštet;
in še in še ...
A za kokoši, zajce, prašiče, gosi, race ... prihajajo boljši časi: v Evropskem parlamentu smo namreč odločno podprli državljansko pobudo, da se zapiranje živali v kletke prepove. Komisiji smo predlagali, da bi v EU do leta 2027 prekinili vzrejo živali v kletkah in postopke, ki škodujejo njihovemu zdravju.
Živali so čuteča bitja, ki imajo svoje pravice zapisane tudi v Pogodbi o EU, med drugim pravico do vzgoje, prilagojene njihovim potrebam in vedenju. Kletke so krute, staromodne in nepotrebne, povzročajo stres pri živalih, povečujejo tveganja za prenos bolezni in potrebo po preventivni rabi antibiotikov.
Če želimo vzpostaviti resnično organske in trajnostne pridelovalne in prehranjevalne sisteme, moramo radikalno spremeniti produkcijo in način prehranjevanja. Skrb za blaginjo živali je pri tem nujen korak. Zato: doba kletk naj se zaključi!

Glasovala sem za resolucijo, saj močno podpiram razglasitev Evropske unije kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ.
Namesto napredka smo v Evropski uniji spet vse pogosteje priča krčenja pravic LGBTIQ oseb in njihovi sistematični diskriminaciji. Na žalost so manjšine vse prevečkrat zlorabljene za razpihovanje sovraštva, širjenje nestrpnosti in kot sredstvo političnega boja.
Spet smo na polju, kjer namesto o zaščiti manjšin večina odloča o njihovem zatiranju. Kjer demokraciji spet spodleti. Kot da se nismo iz zgodovine ničesar naučili.
Čas je, da resnično naredimo korak naprej. V Evropi ni prostora za nasilje, diskriminacijo, ustrahovanje in nestrpnost. Naredimo prostor za solidarnost, pravičnost in vzajemno spoštovanje, ne glede na to, kdo smo in koga ljubimo. Vsi smo enako rojeni v isti svet in vsi bi morali uživati enake in neodtujljive pravice in svoboščine. Skrajni čas je, da presežemo delitev na nas in vas. Ker nas različnost bogati.
V Evropi smo združeni v različnosti in zato močnejši. Pravice »mavričnih« oseb so človekove pravice. Boj proti neenakosti skupin je boj vseh nas, na vseh ravneh. Ker je ljubezen – ljubezen. Ker smo vsi ljudje. Združeni v različnosti!

Z veliko mero upanja in pričakovanj sem danes glasovala za sprejetje dobrih 723 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje in odpornost v Evropskem parlamentu – najpomembnejše strateško-razvojne, socialno pravične in zeleno-digitalne evropske družbene pogodbe naslednjih desetletij.
Sloveniji bo iz sklada na voljo do 5,2 milijarde evrov. Nujno potrebno okrevanje in obnova Evrope po pandemiji se tako lahko prične. Globoka ne samo gospodarska, ampak tudi socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, je razkrila, kako krhko je človeštvo in kako dolgoročno nevzdržen je naš način življenja.
A izzive, s katerimi smo soočeni, moramo obrniti v priložnosti in zgraditi Evropo, ki bo drugačna – moderna, zelena, digitalna, socialno pravična in prijazna vsem generacijam, trajnostno vzdržna in gospodarsko napredna. Mehanizem za obnovo in razvoj bo za doseganje teh ciljev ključen.
Najpomembnejše je zato doseči najširše družbeno-politično soglasje o tem, kako te evropske milijarde evrov porabiti pametno, v kaj in s kakšnim ciljem investirati. Pri tem načrtu namreč ne gre zgolj za nek seznam investicij in programov.
Načrt mora biti strateško oblikovan, vezan pa mora biti na ključne strukturne reforme. Te morajo nujno naslavljati medsebojno povezane prioritete, naslavljati pa morajo tako podnebne spremembe in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 kot tudi digitalno prenovo.